Ste že glasovali za svoj najljubši evropski film leta? Storite to do konca oktobra in se potegujete za vstopnice za 23. podelitev evropskih filmskih nagrad, ki bo 4. decembra v Talinu.
Izbirate lahko med spodnji naslovi, ki so vsi po vrsti na svoj način zanimivi in dober dokaz, da evropski filmi niso samo zateženi art izdelki, temveč lahko tekmujejo z najpopularnejši hollywoodskimi pop-corni, ne glede na žanr: komedija, triler, družinski film ali zgodovinska drama. Samo na marketing bi bilo potrebno narediti nekoliko več.
Flickan som lekte med elden | režija: Daniel Alfredson
Nadaljevanje lanskega hita Dekleta, ki sovražijo moške je posnet po drugem deli Milenijske trilogije švedskega avtorja Stiega Larssona. V njem sta novinar Mikael Blomkvist in uporniška Lisbeth Salander na sledi trgovcem z belim blagom. Hollywood že snema remake celotne trilogije.
Soul Kitchen | režija: Fatih Akin
Nemško-turški režiser se je v zadnjih letih dokazal s številnimi izdelki, ki se v glavnem posvečajo zgodbam turških priseljencev v Nemčiji. Tokrat je postregel z nekoliko lahkotnejšim filmom o nemškem kuharju z grškimi koreninami, ki ima velike težave pri usklajevanju dela v svoji restavraciji in ljubezenskim življenjem.
Mr Nobody | režija: Jaco van Dormael
Barvit film z dobro glasbo belgijskega režisrja znanega po svojih kompleksnih izdelkih, je posnet v angleščini, glavna vloga pa je bila zaupana Jaredu Letu. Dotika se predvsem vprašanja tisočerih majhnih odločitev, ki jih vsak dan opravimo, ne da bi se zavedali kako korenito spreminjajo našo prihodnost. Več o filmu, ki je tudi moja izbira za najljubši evropski film leta, sem že pisal.
Baarìa | režija: Giuseppe Tornatore
Italijanski režiser, ki nam je postregel z uspešnicama Nuovo Cinema Paradiso in Malena, je tokrat na filmski trak ujel sago o treh generacijah sicilijanske družine, ki jo spremljamo skozi različna zgodovinska obdobja. Šlo naj bi pravzaprav za kroniko njegove rodbine, ki pa v nasprotju z njegovimi prejšnjimi filmi ni požela takšnega uspeha. Tudi sam nisem bil navdušen.
Mine vaganti | režija: Ferzan Ozpetek
Lahko si predstavljate reakcijo konzervativnega italijanskega očeta, ki je v majhnem mestecu obogatel s proizvodno testenin, ko mu najstarejši sin pove, da je gej. Moža zadene kap. Le kaj bi se zgodilo, če bi se razkril še njegov drugi sin. Ta mora zato za nekaj časa svojo izpoved potlačiti in se posvetiti družinskem poslu. Zabavno in sproščujoče, vendar nič posebnega.
An Education | režija: Lone Scherfig
Filma se gotovo spomnite še z lanske podelitve oskarjev, saj je bil nominiran za tri kipce, tudi za najboljši film. Mlada Carey Mulligan, ki si je tudi sama prislužila nominacijo, je upodobila vedoželjno in uporniško dijakinjo v 60ih, ki se zaplete z očarljivim mogotcem in na kocko postavi svojo izobrazbo.
Agora | režija: Alejandro Amenábar
Hypatia je bila prva znana matematičarka v zgodovini, ki je v Aleksandriji poučevala tudi filozofijo in astronomijo. Obdobje bojev med kristjani in pogani res ni bil najprimernejši čas za raziskovanje geo- in heliocentričnega sistema, še manj pa za romanco s sužnjem. A strasti ni lahko zadrževati.
Španec Amenábar je prodrl z grozljivko The Others in s tujejezičnim oskarjem nagrajeno dramo Mar Adentro.
The Ghost Writer | režija: Roman Polanski
Film, ki ga je Polanski dokončal kar iz zapora v Švici, mu je na Berlinskem filmskem festivalu prinesel srebrnega medveda za režijo. Posnet po romanu Roberta Harrisa, pripoveduje prigode na novo najetega pisca biografije nekdanjega britanskega premiera. Napeto, aktualno in vredno razmisleka.
Kick-Ass | režija: Matthew Vaughn
Pred ogledom sem res pričakoval brezzvezden najstniški film, kar izdelek tudi je. Vendar so v njem elementi, ki te pritegnejo in tako hitro povlečejo v zgodbo, da se sploh ne zavedaš kdaj jo je konec. Po ogledu ti res ne ostane veliko materiala za premislek in film zapusti gledalčevo glavo tako hitro kot jo je naselil.
Le petit Nicolas | režija: Laurent Tirard
Zabavno, duhovito, barvito. Prigode malega Nikca in njegovih raznolikih prijateljev postavljene v 60. leta prejšnjega stoletja, so posnete po istoimenski knjižni seriji iz tistega obdobja. Morda vam ga uspe ujeti tudi na prihajajočem Liffu. Toplo priporočam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar